ŠALEŠKA PIVSKA ČAŠA

Kon č an izdelek odložite na kartonsko podlago in ga pustite, da se glina popolnoma posuši. Pri sušenju izdelka ne premikajte in upoštevajte, da bo glina vedno bolj krhka, ko bo iz nje izhlapevala voda. Č e jo pustimo na zraku predolgo ali jo vrnemo v naravo, bo postala spet zemlja in prah. Č e želite, da bo izdelek obdržal trajno obliko, pa ga bo potrebno še žgati . Ko glinene izdelke žgemo na visoki temperaturi, 800 °C in ve č , se glineni material spremeni v keramiko . Prvo žganje se imenuje biskvitno žganje in poteka v pe č i za žganje keramike na temperaturi med 980°C in 1020°C. Po biskvitnem žganju se lahko izdelki še barvajo s podglazurnimi barvami ali engobami , nato glazirajo in za tem glazurno odžgejo. Temperature glazurnega žganja se gibljejo med 980°C in 1050°C. V kombinaciji teh dveh tehnik smo torej izdelali osnovno obliko č aše, za likovno podobo pa ste poskrbeli sami. Uporabili ste dekorativno tehniko vtiskovanja z uporabo vnaprej pripravljenih glinenih pe č atov. Lon č arski izraz, ki opisuje izdelovanje s to dekorativno tehniko in ga boste zasledili v literaturi je tudi pe č atenje. Želimo vam uspešno in zabavno oblikovanje! Seznanili ste se s tehnološkimi koraki izdelave šaleške pivske č aše. Naj vas spomnim, da se uporabljeni tehniki imenujeta "š č ipanje" in "gradnja s svaljki". V angleš č ini je za ti dve kerami č ni tehniki najpogosteje uporabljen izraz "pinching" za š č ipanje in "coiling" ali "coil building pottery technique" za tehniko gradnje s svaljki.

Hvala!